Nastavitve piškotkov
Akcijska ponudba
 

Prehransko dopolnilo in potreba po njih

 

Vsi bi bili radi zdravi, vsi bi radi čim dlje živeli. Vedno več nas je, ki sledimo priporočilom za zdrav življenjski slog: kvalitetna prehrana —beri raznovrstna, bogata z vitamini, minerali, dovolj tekočine, redno in pravo število obrokov, čim manj stresa in dovolj gibanja.

Kaj storiti? Komu in čemu verjeti? Kako izbrati? Kdaj poseči po dodatkih?
Prva stvar, ki zagotovo drži, je pravilna —beri raznovrstna, uravnotežena prehrana.  Krasno bi bilo, če bi res pojedli 5 enakomerno razporejenih obrokov dnevno. Kar 600 gramov sadja in zelenjave naj bi zaužili dnevno. Ker pa vsi vemo, da to velikokrat ni možno, nas skrbi, da bo česa v našem telesu zmanjkalo.

Kaj so prehranska dopolnila?
Zavedati se moramo, da so prehranska dopolnila namenjena preventivi in lajšanju blažjih težav. To nikakor niso zdravila, ki bi naše stanje izboljšala do te mere, da ne bi potrebovali zdravniške kontrole, ampak so dopolnila k prehrani. Tudi direktiva Evropske unije je jasna: prehranska dopolnila so proizvodi, ki se dajejo v promet kot živila, ki vsebujejo zgoščene vire hranil in se predstavljajo kot dopolnilo pri vnosu teh hranil z običajno prehrano. Vsebujejo širok izbor hranil in drugih sestavin, vključno z vitamini, minerali, aminokislinami, osnovnimi maščobnimi kislinami, vlakni in raznimi rastlinskimi in zeliščinimi ekstrakti. Da bi potrošniku olajšalo izbiro, morajo biti vsi proizvodi dani v promet, varno in zadostno označeni. 

Na policah jih najdemo v obliki kapsul, pastil, tablet, pilul in drugih podobnih oblikah —vrečke s praškom, ampule s tekočino, kapalne stekleničke.

Kdo naj jemlje dopolnila?
Jemanje prehranskih dopolnil je upravičeno takrat, ko so za to ustvarjeni pogoji. Lahko so podpora organizmu v obdobju okrevanja po bolezni. Če smo izpostavljeni večjim športnim naporom, imamo prav tako na voljo precej dopolnil. Nekatera dopolnila so namenjena otrokom in mladostnikom v obdobju rasti. Spet druga so namenjena starostnikom za lajšanje težav. Tudi nosečnice in doječe mame imajo potrebo po dodatnem vnosu nekaterih hranil. Življenje v onesnaženem okolju prav tako zahteva več pozornosti.

Kaj vzeti in kdaj vzeti je odločitev vsakega posameznika. Ne zanašajte se na mnenje svojega prijatelja ali znanca, ki je neko »bolezen« ali tegobo popolnoma odpravil s tem ali onim. Vsak od nas je svet zase in vsak od nas ima drugačne potrebe. Zato je zelo pomembno, da se pred vsakim nakupom ali izbiro prehranskega dodatka posvetujete s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Ta dva vam bosta znala svetovati. Vsaka izbira ni dobra, bodisi zato, ker mogoče niti ni potrebna, lahko pa tudi zato, ker že jemljete zdravila, ki bi jim prehranska dopolnila otežila absorbcijo.

Najbolj pogosti dodatki
- vitamini (topni v maščobi in vodotopni (naravni-sintetični)),
- minerali, oligoelementi, ...
- bioflavonidi, klorofil, saponini, ...
- ubikinon (Q10), katalizator energetskega transporta v celici.

Vitamini in minerali imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju normalnega zdravega organizma. Mnogi viri jih navajajo kot koristen dodatek k prehrani za vsa starostna obdobja, zlasti za otroke in starejše. Organizem sam ne more proizvajati vitaminov. Nekatere lahko sintetizira v manjših količinah, vendar izključno iz provitaminov. Tako na primer vitamin A ustvarja iz provitamina A , betakarotena; podpira ustvarjanje vitamina D s pomočjo UV žarkov — sončne svetlobe in sodeluje v biosintezi vitamina K ter nekaterih vitaminov skupine B. Večina vitaminov se vseeno zaužije z dovolj raznovrstno hrano. Pomanjkljiv vnos s hrano, pomanjkljiva absorbcija ter delno ali popolno pomanjkanje vitaminov (hipovitaminoza ali avitaminoza) lahko povzročijo hude motnje metabolizma, poškodbe organov, pa tudi številne bolezni. Glede na to, da skoraj nihče od nas v vseh življenjskih obdobjih ni sposoben dovolj dobro poskrbeti zase, je upravičenost do jemanja vitaminskih pripravkov kdaj pa kdaj kar ustrezna izbira.

Najpopularnejši so takoimenovani multivitaminski pripravki, ki vsebujejo veliko  vitaminov in mineralov in so dobra preventiva pri pomanjkanju esencialnih snovi. Obstaja cela paleta teh pripravkov, zato je izbira lahko zelo naporna. Dobro uravnotežen vitaminsko mineralni preparat bi moral vsebovati: 12 vitaminov (A ali betakaroten, C, D, E in vitamine skupine B), občasno vitamin K ter nekatere minerale in elemente v sledeh (kalcij, magnezij, fosfor, železo, cink, mangan in jod). Večina teh preparatov vsebuje navedene vitamine v enakih količinah, razlikujejo se po vsebnosti in vrsti mineralov in elementov v sledeh. Vitamine je najbolje zaužiti s prehrano, saj sta izkoristek in absorbcija največja. Omeniti je še potrebno, da ni razlike v absorbciji med naravnimi ali sintetično pridelanimi vitamini, le naravno pridelani so precej dražji.

Antioksidanti
V zadnjih letih slišimo to besedo zelo pogosto. Ugotovljeno je bilo, da so antioksidanti snovi, ki upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin na različne načine. V telesu lovijo proste radikale in po reakciji z njimi se pretvorijo v stabilnejše in manj škodljive, ki jih telo izloči. Raziskave dokazujejo, da antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj. Zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, ateroskleroze in bolezni, ki so povezane s kajenjem (pljučni rak, bolezni srca in žilja). Zboljšujejo delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice.

Na kratko nekaj imen , ki jih najpogosteje srečamo:
Betakaroten —podpira obrambni sistem, preprečuje razvoj rakavih obolenj, pomaga pri tvorbi zdrave sperme
V telesu se pretvori v vitamin A, ki ohranja kožo vlažno in zdravo, ščiti površinski sloj kože, sluznice v požiralniku, črevesju in ledvicah, okrepi imunski sistem, ohranja dober vid.
Vitamin E —preprečuje staranje, preprečuje odmiranje celic, pomemben je za razvoj in vzdrževanje funkcije živčnega in mišičnega sistema
Vitamin C—ščiti kolagen, podpira delovanje imunskega sistema, nadzira količino sladkorja v krvi, ne dopušča kopičenja holesterola na stenah arterij, izboljšuje delovanje pljuč, izboljšuje absorbcijo železa
Selen —pomaga pri zaščiti pred rakavimi in srčnimi obolenji, ščiti telo pred škodljivim delovanjem onesnaženega okolja, ščiti jetra.
Koencim Q 10 —ubikinon

Je naravna snov, prisotna v vsaki telesni celici. Največ ga najdemo v srčni mišici, v drugih mišicah v telesu, jetrih, ledvicah. Telo prizvaja koencim samo, vendar z leti količina v telesu proizvedenega Q10 hitro pada. Sodeluje v številnih procesih nastajanja energije znotraj celice —to energijo celice potrebujejo za življenje, oziroma za vse funkcije, ki jih opravljajo. Največje zmanjšanje količine koencima Q10 je v organih, kjer ga je največ (srčna mišica). Nekatera zdravila še dodatno zavirajo nastajanje koencima Q10 v telesu.

Pycnogenol
Je zmes različnih bioflavonoidnih učinkovin, pridobljen je iz skorje bora Pinus pinaster, deluje desetkrat močneje od najbolj poznanih antioksidantov na izredno širok spekter prostih radikalov. Zaradi posebne afinitete, ki jo izkazuje do AK v kolagenu, elastinu, so njegovi učinki še toliko bolj opazni na koži in žilnem sistemu (lajšanje težav npr. pri venozni insuficienci, diabetični retinopatiji, pri diabetesu,… )

Doziranje
Dodatki k prehrani so učinkoviti le, če se pravilno odmerjajo in kombinirajo. Ne jemljite jih več kot piše na škatlici. Naj naštejemo nekaj osnovnih pravil jemanja dodatkov:
- večina izdelkov se jemlje med jedjo oz. po jedi,
- zdravila in dodatki k prehrani se jemljejo ločeno (presledek naj bo vsaj dve uri ),
- tablete in kapsule se jemljejo cele, razen žvečilnih, namenjenih otrokom,
- zdravilne rastline se jemljejo z več tekočine, vsaj 2-3 litre dnevno,
- za doseganje in ohranjanje željenega učinka je potrebno kontinuirano (dolgotrajno) jemanje dodatkov k prehrani.

Sedaj pa s pametjo...
in poslušajte sebe in opazujte svoje telo. Prva in najpomembnejša izbira je zagotovo uravnotežena prehrana, dovolj rednega gibanja in pozitivizem v nas samih. Že s tem bomo zase naredili veliko, če pa nam kdaj le ne uspe, potem pa naj bo naša izbira prehranskih dodatkov plod temeljitega razmisleka in pogovora z zato usposobljenimi strokovnjaki.

Vir: So prehrambena dopolnila res potrebna?, ABCzdravja, September 2007
Avtor: Saša Vrbančič

Komentarjev (0)

Komentar
Ime:

E-mail:


Napišite vaše mnenje: Opomba: Uporaba HTML kode ni dovoljena!

V spodnje polje prepišite varnostno kodo s slike:

Martis d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Zdrava.si © 2017