Nastavitve piškotkov
Akcijska ponudba
 

Uporaba probiotikov pri otrocih

Uporaba probiotikov pri otrocih

Črevesna mikroflora
Malo ljudi se zaveda, da je naš organizem življenjsko okolje številnih živih bitij, predvsem mikroorganizmov. Le-ti se nahajajo na koži, v dihalih, v rodilih, največ pa jih najdemo v prebavilih. V najbolj gosto naseljenih delih prebavil, to je v širokem črevesu, se v vsakem gramu črevesne vsebine nahaja kar milijarda bakterij. Število bakterijskih celic v črevesu presega število lastnih celic celotnega človeškega telesa. Običajna skupna masa vseh bakterij v telesu odraslega človeka se giblje med enim in pol in dvema kilogramoma. Večina izmed nas se je kdaj v življenju učila, da bakterije povzročajo bolezni. Kako torej lahko sploh preživimo, če pa v nas živi toliko mikroorganizmov? Dejansko večina mikroorganizmov človeku ni škodljivih in živi v sožitju z njim. Tisti mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, so v manjšini. Črevesne bakterije, dostikrat jih poimenujemo s skupnim imenom črevesna mikroflora, se prehranjujejo z ostanki hrane v črevesu, ki jih naš organizem ni sposoben prebaviti. Pri tem izdelujejo različne snovi, ki so za nas lahko koristne, nepomembne, včasih pa tudi škodljive. Med koristnimi snovmi naj omenim la kratkoverižne maščobne kisline, ki služijo kot hrana črevesnim celicam, različne vitamine in antibakterijske snovi, ki so podobne antibiotikom. Ti naravni antibiotiki uničujejo druge bakterije, ki pridejo v naš organizem od zunaj. Med škodljivimi snovmi, ki jih izločajo črevesne bakterije, omenimo le toksine, ki delujejo na črevesno sluznico direktno, in potencialne rakotvorne snovi.
Danes poznamo več kot 500 različnih bakterijskih vrst, ki tvorijo črevesno mikrofloro.
Črevesna mikroflora se razvije v otroštvu, v prvih letih življenja. Z večino bakterij se otrok »okuži« od matere, očeta in drugih ljudi, ki ga obdajajo, pa tudi s predmeti iz okolice. Današnji način življenja, ki goji kult pretirane higiene in sterilnosti, zanesljivo spreminja način, kako se črevo otroka srečuje in postopoma poseljuje z novimi bakterijskimi vrstami. Otroci se rojevajo v sterilnem okolju porodnišnic, nekateri pa preživijo tudi svoje prve tedne življenja na bolnišničnih oddelkih, kjer je zaradi antibiotikov in razkužil specifično okolje oziroma posebno izselekcionirana bakterijska populacija. Takšno življenjsko okolje botruje poseljevanju črevesa z drugimi bakterijami, kot če bi se otroci rojevali doma kot nekoč, nato pa živeli ves čas v stiku z zemljo, domačimi živalmi in njihovimi iztrebki.
Ne razumite me napak, sodobna medicina in znanost sta zagotovili bistveno boljše možnosti za preživetje in tudi boljše dolgoročno zdravje večine otrok. Vrnitev k »bolj naravnemu« rojstvu in negi v prvih mesecih življenja bi gotovo prineslo več slabega kot koristi. Po drugi strani pa znanstveniki menijo, da je visoka higiena sodobnega načina življenja in s tem manjša možnost mladega organizma, da oblikuje raznoliko črevesno mikrofloro, lahko eden od pomembnih vzrokov za ogromen porast cele vrste bolezni, ki so povezane z nenormalnim imunskim odzivom.

Kakšna je povezava med črevesnimi bakterijami in imunostjo?
Imunski sistem človeškega organizma je zapleten in dobro reguliran sklop različnih celic in tkiv, katerih skupna naloga je zavarovati organizem pred vdorom mikrobnih povzročiteljev bolezni, telesu tujih škodljivih snovi in prepoznavanje in uničevanje nekaterih telesu lastnih, a škodljivih sestavin (npr. okuženih ali rakastih celic). V črevesu se telo neprestano srečuje s snovmi iz okolja: hrano, bakterijami, virusi itd. Zato je tam ogromno celic, ki pripadajo imunskemu sistemu. Njihova naloga je prepoznati in uničiti snovi, ki bi organizmu škodovale in preprečiti njihov vdor v telo. Po drugi strani mora črevesni imunski sistem prepoznati tudi telesu tuje, a nenevarne snovi, npr. hrano in neškodljive bakterije, da proti njim ne sproži pretiranega odziva, saj bi bil ta nepotreben in škodljiv.
Imunski sistem novorojenčka je še nezrel. Za njegovo dozorevanje in normalno kasnejše delovanje je izredno pomemben stik z normalno črevesno mikrofloro. Tudi kasneje v življenju je imunski sistem v nenehni povezavi s črevesnimi bakterijami. Nepravilnosti, ki nastanejo v tej povezavi, lahko povzročijo nastanek kroničnih vnetnih bolezni črevesa, morda pa tudi alergij in avtoimunskih bolezni.

Na sestavo črevesne mikroflore vpliva tudi način prehrane
Že na začetku dvajsetega stoletja so nekateri znanstveniki, npr. Metchnikov in Tissier, ugotavljali, da se mikroflora dojenih otrok pomembno razlikuje od mikroflore nedojenih otrok. Ugotavljali so, da prehrana z živili, ki vsebujejo dosti mlečnokislinskih bakterij, ugodno vpliva na zdravje in dolžino življenja. Že med našimi predniki so kislo mleko in kislo zelje ter repa, ki vsebujejo mnogo mlečnokislinskih bakterij, veljala za zdrava živila.

Probiotiki
Sodobna znanost je pokazala, da uživanje nekaterih mikroorganizmov dejansko koristi zdravju ter preprečuje ali celo pomaga zdraviti nekatere bolezni. Takšne mikroorganizme imenujemo probiotiki.

Uporaba probiotikov
Potencialnih področij uporabe probiotikov je zelo veliko. Najbolj dokazani so njihovi koristni učinki pri zdravljenju črevesnih okužb. Čeprav se večina črevesnih okužb pozdravi sama od sebe, najpomembnejši način zdravljenja pa je pravilno nadomeščanje izgub vode in elektrolitov zaradi bruhanja in driske, pa so številne znanstvene raziskave dokazale, da sočasno uživanje probiotikov pomembno skrajša povprečno trajanje bolezni in ublaži njen potek. Več raziskav je tudi pokazalo, da uživanje probiotikov do določene mere zmanjšuje tveganje za okužbo črevesa in s tem pojav driske.
Znano je, da jemanje antibiotikov vpliva na črevesno mikrofloro in se zato ob tem pogosto, v 10 do 40 % primerov kot stranski učinek pojavi driska. Raziskave so pokazale, da sočasno uživanje probiotikov zmanjšuje tveganje za drisko ob zdravljenju z antibiotiki.
Ker črevesne bakterije pomembno vplivajo na črevesni imunski sistem, celice tega sistema pa lahko s krvjo in limfo potujejo tudi v druge dele črevesa, je znanstvenike zanimalo, ali lahko z uživanjem probiotikov vplivamo tudi na druge organe in odpornost organizma v celoti. Dejansko se je izkazalo, da lahko uživanje nekaterih probiotikov ugodno vpliva na celotni imunski odziv. Zmanjšali so se učinki škodljivih vplivov na imunski sistem iz okolja, npr. staranja, fizičnih in psihičnih stresov. Posamezne raziskave so pokazale, da se je zvišala odpornost pred okužbami črevesa, pa tudi dihal. Raziskujejo tudi možne koristne učinke na okužbe rodil in sečil.
Zaradi pomembne vloge črevesne mikroflore pri regulaciji imunskega odziva znanstveniki intenzivno proučujejo uporabnost probiotikov za zdravljenje vnetnih, alergijskih in avtoimunskih bolezni. Nekateri probiotiki kažejo ugodne učinke pri zdravljenju kroničnih črevesnih vnetij, npr. ulceroznega kolitisa. V veliki, več let trajajoči raziskavi so finski raziskovalci dokazali, da so otroci iz družin z visokim dednim tveganjem za pojav alergijskih bolezni za polovico redkeje oboleli za atopijskim dermatitisom (kroničnim alergijskim kožnim vnetjem), če so od rojstva dalje uživali probiotike, kot pa njihovi vrstniki, ki jih niso. Nekatere raziskave so pokazale, da uživanje probiotikov skupaj z drugimi ukrepi pomembno pripomore k zmanjšanju simptomov nekaterih že prisotnih alergijskih bolezni. Veliko se proučuje tudi možnost za uporabo probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju motenj presnove in preprečevanju nekaterih oblik raka.

Možnosti za uporabo probiotikov je veliko
Žal pa moramo vedeti, da noben od znanih probiotikov ni tako »splošno učinkovit«, da bi njegovo uživanje preprečevalo in zdravilo kar vse bolezni hkrati. Nasprotno, za večino probiotikov je značilno, da je njihova učinkovitost specifična, se pravi, da bakterija, ki npr. pomaga pri zdravljenju črevesnih okužb lahko nima prav nobenega učinka pri preprečevanju alergijskih bolezni. Nadalje se moramo zavedati, da številni proizvajalci neupravičeno imenujejo svoje izdelke probiotiki. Za to, da nek prehranski izdelek ali dodatek sodi med probiotike, mora izpolnjevati več pogojev. V prvi vrsti mora biti z znanstvenimi raziskavami dokazana učinkovitost mikrobne vrste oz. seva, ki ga izdelek vsebuje, na ohranjanje ali izboljšanje zdravja. Poleg tega mora biti »koristna« bakterija navzoča v izdelku v času, ko ga potrošnik zaužije, v zadosti velikem številu. Večinoma je učinkovitost vezana tudi na sposobnost bakterije, da vsaj nekaj časa preživi v našem črevesu. Zato sta izdelava in predvsem razvoj kakovostnih probiotikov draga, kar večinoma vpliva tudi na končno ceno.

Vir: ABCzdravja, Januar 2008
Avtor: Doc. dr. Rok Orel, dr. med., specialist pediater

Komentarjev (0)

Komentar
Ime:

E-mail:


Napišite vaše mnenje: Opomba: Uporaba HTML kode ni dovoljena!

V spodnje polje prepišite varnostno kodo s slike:

Martis d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Zdrava.si © 2017