|
Žleze lojnice na lasišču služijo temu, da ga ustrezno mastijo. Kadar se njihovo izločanje
prekomerno poveča, pa to povzroči težave. Lasje so že dan ali dva po umivanju mastni in dajejo vtis zanemarjenosti. Na lasišču opazimo prhljaj, ki ga kljub negi in higieni ne moremo odstraniti. Prhljaj se sčasoma lahko začne pojavljati v obliki večjih »zaplat« na lasišču, kar lahko spremlja tudi neprijetno srbenje. Ob neustreznem ukrepanju se na prizadetem delu lasišča razvije vnetje.
Kaj lahko storimo sami?
Osnovno pravilo sta pravilna nega in higiena lasišča, kar pomeni redno umivanje—dvakrat do trikrat na teden. Ljudem, ki se močno potijo—mednje spadajo tudi športniki, se priporoča umivanje večkrat na teden, vendar »večkrat« brez šampona. Po zagotovilih dermatologov so ustrezni vsi preparati za nego lasišča in las, ki so na našem trgu. Opremljeni morajo biti s podatki, da so ustrezno testirani, in imeti vse druge potrebne deklaracije.
Če opažamo, da se naše lasišče hitro masti, izbirajmo šampone, ki so posebej namenjeni negi mastnega lasišča in las. Izberimo raje nekoliko dražje, ker so praviloma tudi kakovostnejši. Pozorno preberimo vse podatke, posebej sestavine preparatov.
Ljudje, ki se močneje potijo, naj se raje odločajo za krajše lase—to še posebej velja za tiste, ki imajo goste lase. Tako omogočimo lasišču, da bolje »diha«, tako je tudi vzdrževanje higiene lažje.
K negi lasišča spada tudi vsakodnevno česanje ali krtačenje, ker to pospešuje prekrvitev lasišča. Prepogosto ali preveč agresivno česanje ali krtačenje pa lahko povzroči prav nasproten učinek—lasišče se s tem prekomerno draži.
Tisti, ki imajo težave z mastnim lasiščem, naj bodo pozorni na različne postopke in preparate, ki lahko kakorkoli dražijo lasišče. V mislih imamo barvanje las, trajno ondulacijo in druge postopke, pri katerih se uporabljajo različne kemikalije. Če ugotovijo, da jim katerikoli izmed teh postopkov stanje slabša, ga je priporočljivo opustiti.
Kdaj po pomoč?
Kadar sami ocenite, da stanje vašega lasišča ni takšno, kot bi si želeli, se naročite na pregled k specialistu dermatologu. S stališča specialista dermatologa je obisk potreben, kadar je lasišče tako mastno, da ga sami z običajnimi ukrepi ne morete več »posušiti«, predvsem pa takrat, ko se pojavijo na lasišču večja količina prhljaja oziroma luščeče spremembe, tako imenovani »plaki«.
Pogovarjali smo se z Bojanom Popovičem, dr. med., specialistom dermatologom, ki nam je natrosil nekaj nasvetov, kako ravnati z občutljivim lasiščem.
Ali danes že poznamo prave vzroke za nadležen pojav mastnega lasišča in las?
Do povečanega izločanja lojnic pride po nekih mehanizmih, ki jih vseh pravzaprav še ne poznamo oziroma ne v celoti. Dosedanje raziskave postavljajo poleg siceršnje nagnjenosti posameznika k povečanemu izločanju lojnic med najpomembnejše možne dejavnike stres, saj lojnice delujejo tudi pod vplivom živčnega sistema. Dermatologi pogosto opažamo, da okoli šestdesetega leta, ko se delovanje žlez lojnic upočasni oziroma oslabi, tudi pojav mastnega lasišča uplahni ali preide, čeprav je neposreden vpliv oziroma soodvisnost obeh pojavov težko dokazljiva. Dodajam pa, da menopavza
pri ženskah in manjše izločanje lojnic na lasišču nista nujno povezana pojava.
Kako razširjena je ta težava med ljudmi?
Iz svoje prakse lahko povem, da je to pogosta motnja pri obeh spolih. To potrjuje tudi obisk v specialističnih dermatoloških ambulantah, kar kaže na dokaj visoko stopnjo ozaveščenosti tako žensk kot moških. Mastno lasišče namreč ni le neprijetna nadloga, ampak lahko tudi v primerih, ki niso najtežji, izrazito zniža posameznikovo samopodobo in je lahko resna ovira v naših socialno - družbenih okoljih in stikih.
Kakšno pomoč in terapijo dobijo pacienti v dermatoloških ambulantah?
Še vedno za osnovni ukrep velja redna nega in higiena lasišča ter las. Dermatologi
ljudem s težavo, o kateri govorimo, priporočamo šampone, ki vsebujejo različne sestavine proti mastnim lasem, npr. spojine cinka. Če se na mastnem lasišču pojavijo še kakšne druge spremembe, bo le specialist dermatolog lahko ugotovil, za kaj gre. Opozorim naj, da je prhljaj lahko znak tako suhega kot mastnega lasišča in tega ljudje pogosto ne morejo sami prepoznati. Poleg tega se spremembe na lasišču lahko zamenjajo tudi s simptomi kakšne druge kožne bolezni, na primer luskavice ipd. Pri t. i. seboroičnem dermatitisu, to je vnetju, ki ga spremlja tudi povečano izločanje loja, običajno predpišemo losjone—pri ljudeh, ki imajo redkejše lase, se dermatolog lahko odloči tudi za kremo—z dodatkom sestavin, ki pospešijo luščenje kože; najpogosteje je to salicilna kislina. Salicilno kislino vsebujejo tudi nekateri preparati za umivanje in nego las, ki jih dobimo v prosti prodaji, vendar pri hujših težavah dermatolog predpiše sestavo posebnega preparata oziroma losjona, ki ga naredijo v lekarni na recept.
Po kolikšnem času so že vidne spremembe na bolje?
Če se pacient natančno drži dermatologovih napotkov, izboljšanje nastopi hitro, v nekaj
tednih. Običajno pacienta naročimo na kontrolo po mesecu dni, seveda pa je drugo vprašanje, kako to izboljšano stanje vzdrževati ali ga še izboljšati v daljšem časovnem obdobju. Moram namreč poudariti, da gre, žal, razen v redkih primerih, za kronično stanje. Prav zato je treba pacientu natančno pojasniti naravo njegove bolezni, ker opažamo, da je ob tem in seveda z doslednim upoštevanjem napotkov zdravljenja stanje mogoče zelo dobro vzdrževati v okviru pričakovanj. Če pacient ve, da bo moral
občasno—odvisno od fizičnih in predvsem psihičnih naporov, tudi čustvenih stanj in podobno— uporabljati določene preparate, se bo s tem tudi sprijaznil in to zanj ne bo več kakšna posebna obremenitev. Neutemeljena pričakovanja pa imajo za posledico praviloma tudi slabše rezultate.
Vir:ABCzdravja, Marec 2006
Tekst: Dušica Herman
|
